Zlato odlikovanje za 30 srebrnikov???

Appell an
Bundeskanzler Werner Faymann
Nationalratspräsidentin Barbara Prammer
und die Klubchefs im österreichischen Parlament,
Josef Bucher
Josef Cap
Eva Glawischnig
Karlheinz Kopf
Heinz-Christian Strache

Sehr geehrte Damen und Herren!

Wir Südtiroler, Südtirolerinnen und Personen Südtiroler Herkunft, die
dem Einsatz österreichischer Verantwortlicher viel verdanken, appellieren
in Solidarität mit der slowenischen Minderheit in Kärnten und den
anderen autochthonen Volksgruppen in Österreich, das Volksgruppengesetz
„neu“ in der vorliegenden Fassung nicht zu beschließen.
Alle drei Slowenen-Verbände haben sich in Vertrauen auf das „Memorandum“
von Ende April und der darin zugesicherten „Einbindung“ der
Volksgruppe in die Gesetzeswerdung mit Vorschlägen an die Verantwortlichen
gewandt. Sie haben darin auch EU- und verfassungsrechtliche
Bedenken geäußert. Sie sahen aber keinen ihrer Vorschläge berücksichtigt.
Die nun erfolgte Ablehnung des Entwurfes durch den „Rat“, die repräsentativste
Slowenen-Vertretung, und zwar in dessen höchstem
Gremium, dem Volksgruppentag, scheint uns daher nachvollziehbar.
Es wäre demokratiepolitisch kein gutes Signal, wenn das österreichische
Parlament dieser gewichtigen Kritik aus den Reihen der Sprachminderheit
nicht Rechnung tragen würde. Sollte sich das Hohe Haus dennoch,
aufgrund des fortgeschrittenen parlamentarischen Prozesses, für einen
Beschluss entscheiden, wäre es aus unserer Sicht von eminenter Bedeutung,
den Entwurf „nur“ als einfaches Gesetz und nicht im Verfassungsrang
zu beschließen. Damit würden künftige Verbesserungen im
Sinne der slowenischen Volksgruppe nicht erschwert.


Dr. Benedikt Sauer, Journalist, Innsbruck/Bozen
Univ.-Prof. DDr. Günther Pallaver, Universität Innsbruck
Dr. Martha Stocker, Abg. zum Südtiroler Landtag (Südtiroler Volkspartei),
Vizepräsidentin der FUEV (Föderalistische Union Europäischer Volksgruppen)
DDr. Oskar Peterlini, Senator zum römischen Parlament (Südtiroler Volkspartei)
Dr. Walther Werth, Chefredakteur des Katholischen Sonntagsblattes, Bozen
Elmar Pichler-Rolle, Fraktionsvorsitzender der Südtiroler Volkspartei im Südtiroler Landtag
Dr. Christiane Böhler, Universität Innsbruck
Univ. Prof. Dr. Max Haller, Universität Graz
Ao. Univ. Prof. Dr. Esther Happacher, Universität Innsbruck
Dr. Martha Verdorfer, Historikerin, Bozen
Dr. Hubert Frasnelli, Minderheitensprecher der Südtiroler Grünen –Verdi –Vёrc
Univ. Doz. Dr. Heiss Hans, Abg. zum Südtiroler Landtag (Grüne–Verdi–Vёrc)
Ao. Univ. Prof. Sieglinde Klettenhammer, Universität Innsbruck
Mag. Sabine Gruber, Schriftstellerin, Lana/Wien
Univ. Prof. Dr. Roland Psenner, Universität Innsbruck
Dr. Paolo Debertol, Oberschullehrer, Bozen
Ao. Univ. Prof. Dr. Max Siller, Universität Innsbruck
Univ. Prof. Dr. Heidi Siller-Runggaldier, Universität Innsbruck
Univ. Prof. Dr. Ulrike Tappeiner, Universität Innsbruck
Dr. Barbara Tasser, Universität Innsbruck
Mag. Werner Pramstrahler, wiss. Mitarbeiter des Arbeitsförderungsinstituts, Bozen
MMag. Katharina Crepaz, PhD-Studentin, Universität Innsbruck
Univ. Doz. Architekt, Robert M. Veneri, Universität Innsbruck
Dr. Philipp Frener, Politologe und Oberschullehrer, Bruneck
Dr. Gudrun Keifl, Politologin, Bozen
Ao. Univ. Prof. Dr. Peter Hilpold, Universität Innsbruck
Dr. Andreas Franzelin, Politikwissenschaftler, KlimaHaus Agentur, Bozen
Dr. Hans Karl Peterlini, Autor und Journalist, Bozen
Wolfgang Mayr, Journalist, Bozen
Ao. Univ.-Prof. Dr. Gabriela Kompatscher, Universität Innsbruck
Mag. Joachim Gatterer, Dissertant an der Universität Innsbruck
Mag. Sepp Kusstatscher, Co-Vorsitzender der Grünen–Verdi–Vёrc, Bozen
Ass. Prof. Dr. Eva Pfanzelter Sausgruber, Universität Innsbruck
Univ. Prof. Dr. Rudolf Kerschbamer, Universität Innsbruck
Dr. Adeline Wallnöfer, Historikerin und Lehrerin, Prad
Katja Mayr, Vorsitzender der Südtiroler HochschülerInnenschaft, Hochschulgruppe Innsbruck
Dr. Giorgio Mezzalira, Historiker und Lehrer, Bozen
Dr. Edith Oberhofer, Geschäftsführerin Tourismusverein Kaltern am See
Dr. Stefan Lechner, Lehrer und Historiker, Pfalzen
Dr. Margareth Lanzinger, Universität Wien
DDr. Michael Peer, Geschäftsführer des Südtiroler Jugendrings, Bozen
Ass. Prof. Dr. Andreas Oberprantacher, Universität Innsbruck
Univ.-Prof. Dr. Hermann Stuppner, Universität Innsbruck
Dr. Siglinde Clementi, Historikerin, Bozen
Dr. Leopold Steurer, Historiker, Meran
Dr. Anna Brandstätter, Kulturschaffende, Vöcklabruck
Dr. Thomas Kager, Verlagsmitarbeiter, Bozen
Dr. Guido Denicolò, Staatsadvokat, Mitglied der Kommission Staat-Land für die
zweisprachigen Wanderwegbezeichnungen, Bozen
Südtiroler Jugendring, Bozen
Anna Pfeifer, Radio Freirad, Innsbruck
Mag. Ivo Zorzi, Journalist, Bozen
Sepp Walder, Project Manager, TIS innovation park, Bozen
Dr. Martin Köfele, Verwaltungsfunktionär, Gemeinde Bozen
Dr. Martin Oberhofer, Angestellter, Bozen
Dr. Johanna Prader, Journalistin, Bozen
Mag. Andrej Werth, Historiker, Salzburg
DDr. Kathia Nocker, Lehrerin, St. Ulrich
Mag. Eva Fischer, Redakteurin, Bozen
Ao. Prof. Dr. Michaela Ralser, Universität Innsbruck
Mag. Gunda Regensberger, Journalistin, Terlan
Dr. Anna Rottensteiner, Leiterin des Literaturhauses am Inn, Innsbruck
Dr. Robert Gorreri, Orthopäde, Bozen
Univ. Prof. Dr. Brigitte Mazohl, Universität Innsbruck
Kurt Lanthaler, Schriftsteller, Berlin

Vprašanje odbornikom in odbornicam zso-ja. Kako ste lahko v odboru in tam "delujete", če je učinek isti, kot če ne bi bili v tej odborniški funkciji? Ali se spričo (ne samo zadnjih političnih krčev) res nihče ne sprašuje o smislu svojega "delovanja"?

Zveza (v kolikor dejansko sploh še obstaja) je v svojih ruševinah žal le še del kulturno-jezikovnega hospicnega gibanja slovenščine na Koroškem. Kot da cinizma ni že dovolj, pa vrh Zveze ta jezikovni hospic, to "politično ezoteriko" po- in prodaja kot bodočnost. Še vedno ne morem verjeti kaj se dogaja!!

Na prvi pogled se zdi, da je „kompromis“, ki je bil dosežen 1. aprila rešitev neskončnega vprašanja o dvojezični topografiji, na drugi pogled kot slaba šala za prvi april. V podrobnostih se razodeneta rešitev, ki je zaradi izpodrinjenja člena 7 ADP skregana z mednarodnim pravom in vrhu tega pa še protiustavno ravnanje republike in njenih predstavnikov. Za nas kot slovensko narodno skupnost pa pomeni ponovno poniževanje.

Sodelovanje Koroških svobodnjakov in Socialnih demokratov omogoča diktat o dvojezični topografiji z dne 1. aprila. Vrat nam je pri tem zlomila drža Ostermayerja in zvezne SPÖ, ki od vsega začetka pogajanj ni nastopala kot domneven mediator, temveč je stopila na stran Dörflerja in s tem proti slovenski narodni skupnosti. S tem le podpirajo asimilacijske težnje južnokoroških županov. Ljudska stranka medtem opazuje, kako duo Ostermayer/Dörfler tesa krsto za člen 7 ADP, potem pa pri pogrebu v zveznem parlamentu mirne duše le da svoj pristanek. S poklonom pred populizmom skupno s svobodnjaki na škodo slovenske narodne skupnosti ustvarjajo politiko, ki nam predlaga nesprejemljivo rešitev in ob njenem zavračanju označi za grešne kozle. Pogovori, ki se vlečejo že mesece, so bili le pretvara in končajo v nezaslišanem izsiljevanju. Z grožnjo črtanja že odobrenih in za preživetje potrebnih gmotnih sredstev za slovensko Glasbeno šolo in za dvojezične vrtce so bili predstavniki slovenske narodne skupnosti prisiljeni v pristanek. Razen pri teh treh predstavnikih, ki so jih izsiljevali, takšno poklekanje pred populizmom in barantanjem v slovenski narodni skupnosti ne najde odobravanja.

Po svojih pritrdilnih izjavah pozivamo k odstopu tudi slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja in državnega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha, ki oba predstavljata neznosno hlapčevsko držo Republike Slovenije v tem vprašanju.

Koliko so dejansko vredne domnevne spremembe ozračja na Koroškem, je razvidno prav v teh odločilnih trenutkih. Preobrat v mislih se očitno še ni zgodil, še vedno se vodi obrambni boj proti dvojezičnosti, ki vodi do stare politike „Naredite mi to deželo nemško!“

Pogosto neomenjeno ostaja dejstvo, da bi bilo potrebno člen 7 ADP udejanjiti že leta 1955 – med tem pa je proti slovenski narodni skupnosti naperjena politika že dosegla zdesetkanje narodne skupnosti. Število 273 krajevnih napisov, ki temelji na principih razsodb avstrijskega ustavnega sodišča, je minimum, ki ga demokratična Republika Avstrija dolguje slovenski narodni skupnosti in se je ne sme označiti za maksimalno rešitev.

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem / Klub slowenischer Studentinnen und Studenten in Kärnten

Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju / Klub slowenischer Studentinnen und Studenten in Wien

Klub slovenskih študentk in študentov Gradec / Klub slowenischer Studentinnen und Studenten Graz

Koroška dijaška zveza / Kärntner Schülerverband

Mlada Enotna lista / Junge Einheitsliste

@ dr. Sturm: lep pozdrav od analfabetov

Vesel sem vsake kritične pripombe mladine. Kodeks časti pa ne dopušča, da se javno preko facebooka Marjana Sturma označi kot "Hosni Marjan Mubarak Sturm".
In to tudi od družinskega člana predsednika NSKS ? Kakšna slika?
In še vprašanje zakaj ni bilo reakcije na izjavo dr. Valentina Inzka - citiram KTZ - Valentin Inzko: Wer hat dieses Papier unterschrieben?
Vse to ne krepi medsebojno zaupanje in skupno nastopanje vseh treh osrednjih političnih organizacij.
Večina pripradnikov si želi enotno nastopanje in ne ponovno obrekovanje!!!!!!!

Oproščam se zaradi pravopisnih napak in napačnega poimenovanja Valentina Sime in Nužeja Tolmajerja. Do obojega je prišlo zaradi naglice mojega odziva.

Še vedno čakam odzive

Članek Florjana lipuša in odziv nanj s strani Marjana šturma mi je porodil določene misli in pridružil sem se Marjanovemu povabilu.

Po eni strani je res, da ne znamo preseči nasprotij in da je najlažje gledati črno belo, kdo je naš in kdo ni. Vendar se mi zdi, da se Florjan ugrizne v lastni rep. Najprej reče, da ni dobro tako gledati, nato pa reče, da tako gledajo prav oni drugi - tisti napačni na drugi strani. S tem pokaže, da je sam tak in tako razmišlja in po svoje je celo pravilno, da je to odkril. Vendar ni šel naprej. Kritizira NSKS in ne skuša pri njem odkriti nič dobrega, nič pozitivnega. Kako naj potem pričakuje od nasprotne strani, da bo ravnala drugače. Prvi korak bo moral narediti sam in recimo priznmati, da je tudi NSKS nekaj naredil za slovenstvo, predvsem na podeželju, da se je boril po pravni poti v veri, da dela prav in še kakšna skromnost bi se našla, ki je po moje nebi bilo težko priznati.

Zato je misel Marjana Šturma, da moramo razmisliti vsi, pravilna. Ampak spet mislim, da bi bilo dobro najprej pomesti predl lastnim pragom, kot pa z apostiolsko moralo pridigati onim drugim, četudi iz lastne organizacije. Besede Marjana Sime v Ljubljani so naredile svoje in nič več ne verjamem, da vam je v vodstvu zso-ja kaj do razmisleka. To je prej lepa fraza. S svojim nasprotovanjem NSKS-ju žanjete kar ste sejali, noče se pogovarjati z vami. Poizkusite torej pri sebi, sedaj imate priložnost ko ima NSKS novo vodstvo.

Temeljni del mojega premisleka pa se bo žal ravnal po Lipuševih smernicah. Ostro oporekam temu, da se je Heimeidinst spremenil, če je začel dajati drugačne izjave. NIČESAR ni storil v pri slovenski skupnosti, ampak je diplomatsko dosegel, da ovčice hvalijo volkove (obvčica je tokrat zelo kapitalna - Florjan Lipuš). Uspelo jim je posejati nov razkol v narodni skupnosti, vam dokončno odvzeti vero v table kot ideji o enakopravnosti. Voda na mlin za nemško oblast. Florjan kot levičar piše v nacionalistični desničarski časopis, kako bedni so njegovi rojaki in kako dobri so idejni nasprotniki manjšine. Lepše zmage si Heimeidinst nebi mogel želeti. Še dobro, da slovenski mediji tega niso vzeli preveč resno. Če se vam to, da zanikate slovensko identiteto in se družite s tistimi, ki vas želijo predvsem razdeliti, da bi lažje vladali, če vam je vseeno, če izgubite ljudi kot je Messner in Tolmayer, potem mi ostane le vera, da spoznate in priznate svoje napake. Kar sem napisal, prosim dajte prebrati še drugim iz vodstva.

lp, Marko Močnik (Mocnik.marko@gmail.com)

Dragi narodnjak!

Okoli 20 let je od tega ko je bila od takratnega tajnika EL Sadovnika rojena in ustanovljena ideja Mlade EL. Poskrbel je tudi za mlade, ki so se vključili v mladinsko politično delo. Sodelovali so Zalka Kuchling, Angelika Mlinar, Hanzej Čertov, Hanzej Dragaschnig in še drugi. 20 let kasneje predsednik EL izraža ponos (?), da smo skrbeli za politični naraščaj.
Tudi več kot 20 let je od tega ko je Karel Smolle zbral na Dunaju mlade in jih vključil v delo CAN in v parlamentarno delo. To so bili Marjan Pipp, Rudi Vouk, Hubert Mikel, Richard Grilc, Sabina Zwitter in še drugi.
20 let kasneje ugotavljamo pravilnost Karlovega početja.
Že 20 let bo od tega, ko se je Franc Jožef Smrtnik odločil, da prevzame odgovorno vlogo v občinski politiki. Danes se vsi veselimo uspehov v Železni Kapli.
In kaj je bilo med 1990 in 2010? Kdo pa je vlagal v nove kadre? Ali se ne ponašamo vedno z istimi imeni?
Kaj pa so naše strukture res vlagale v pridobitev mladih kadrov? Koliko sredstev pa vlaga narodna skupnost v delo frakcij EL, ki želijo slediti čudežu v Železni Kapli? Kakšna je podpora Smrtniku, Sadovniku, Vladimirju, Kramerju, Domeju in še drugim, ki po naših občinah vlagajo čas in lasten denar v morebitne uspehe?
Drži, da če bi Smolle ne bil državni poslanec in Sadovnik ne tajnik EL, da bi se morda pomena naraščaja ne spomnila. Dejstvo pa je, da sta se tega spomnila in da bi brez tega kadra bila skoraj praznina. Je nešteto funkcionarjev, ki so že dolga leta na krmilu in kljub temu tega ne počenjajo ali pa se bojijo mladega roda.
20 let kasneje ugotoviti kako uspešno smo vlagali v mlade kadre je enostavno ironija vsega početja. Pa če se že spominjamo 20-letnice kadrovanja bi še rad spomnil na uspešno delovanje Katoliške mladine (od tam prihaja nešteto kulturnikov in politikov, ki se že skozi 20 let uspešno uveljavljajo v naših vrstah. Pa da ne bo kdorkoli mi odgovarjal, da je to tudi del uspešnega kadrovanja naših političnih organizacij!

Mlada EL odskočna deska za politike/čarke ?

Mlada Enotna lista (Mlada EL) si je pred kratkim izbrala novo vodstvo. Na team okoli zelo dinamične in sposobne Olge Voglauer (roj. Zablatnik) sem kot predsednik EL še posebej ponosen.

Vrsto let smo iskali mlade, ki bi bili pripravljeni in voljni prevzeti odgovornost v naši mladinski strukturi. Konec koncev ni zgolj izrek, da je mladina bodočnost. Brez mladih ni izgledov, to vemo že dolgo.

Pred kratkim je dr. Angelika Mlinar postala glavna kandidatka LIF (Liberalni forum) na Dunaju. Zalka Kuchling pa je že več let podpredsednica Zelenih na Koroškem. Kaj imata obe gospe skupnega? Obe sta bili nekdaj predsednici Mlade EL!

Če še dodamo KDZ (Koroška dijaška zveza), potem se vidi, da so si v glavnem vsi mlajši politični predstavniki slovenske narodne skupnosti utirali svojo pot v teh dveh mladinskih strukturah: Rudi Vouk (KDZ), Vladimir Smrtnik (Mlada EL), Marjan Pipp (KDZ), Bernard Sadovnik (Mlada EL), Franz - Jožef Smrtnik (Mlada EL), ....

Na tem se vidi, kako pomembno je vlaganje v strukture kot so Mlada EL ali KDZ. Če želimo, da bodo še prevzemale generacije mladih glavne vloge v naših strukturah in če hočemo, da bomo kake sposobne ljudi kdaj lahko "posodili" tudi še kam drugam, bomo na področju političnega šolanja mladih morali podvzeti več. Tisti pa, ki odločajo o porazdelitvi financ, naj prav na ta aspekt ne pozabijo.

Za konec pa smem še zaželeti bivši predsednici Mlade EL Angeliki Mlinar uspešno kandidaturo na Dunaju.

Koroško kulturno društvo znak živetega sosedstva
31.05.2010 - 14:32

S trijezično zgoščenko Marijinih pesmi se je prvič javnosti predstavilo novo ustanovljeno Koroško kulturno društvo.

Eden ciljev društva je ohranjevati in razvijati Koroško kulturno raznolikost. Društvo pa se razume tudi kot vezni člen kulturnega sosedstva v prostoru Alpe - Jadran in kot viden znak zbliževanja v jubilejnem letu 2010.

Veliko ljudi v težavnih časih kot so tudi trenutno išče in najde moč ter nov zagon prav v svoji verski tradiciji, ki se na poseben način izraža v petju liturgičnih pesmi. Bogata je zakladnica koroških pesmi obeh tukaj živečih narodnih skupnosti, ki so si za motiv izbrale božjo mater Marijo. Z zgoščenko „Sei gegrüßt zu tausendmalen / Bodi nam pozdravljena o nebes kraljica“ se društvo poklanja prav tej tradiciji skupne Koroške domovine.

Pobudo za ustanovitev tega dvojezičnega društva sta dala Reinhold Lexer in Vladimir Smrtnik, ki sta tudi sopredsednika društva. Ustanovni člani pa so pevci in glasbeniki, ki so prav tako udeleženi pri nastanku nove CD Marijinih pesmi.

CD lahko kupite v galeriji Lexer na Starem trgu v Celovcu ali pa pri pevcih. Prav tako tudi v Posojilnici in v Zadrugi v Železni Kapli.

Valentin Inzko že pripravil ekipo za vodenje NSKS
torek, 18. maj, 2010
Valentin Inzko, visoki predstavniki v BiH © Arhiv Ljubljanske novice CELOVEC (Avstrija) - Valentin Inzko ima že pripravljeno ekipo za vodenje Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot je dejal za slovenski spored avstrijskega državnega radia ORF, "dobro kaže, da bi lahko bil za predsednika izvoljen sredi junija". Glede namigovanj, da naj bi postal vodja pogajalcev za dvojezične krajevne table, pa Inzko pravi, da o tem ne ve nič.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti in posebni odposlanec EU v Bosni in Hercegovini je bil za novega predsednika NSKS predlagan na seji Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), najvišjega telesa odločanja pri NSKS, 19. aprila letos. Tedaj je zaprosil za odlog, da bi razčistili finančna in kadrovska vprašanja. To je sedaj očitno razrešeno.

V pogovoru za slovenski spored ORF je Inzko sporočil, da že ima kandidata za mesto podpredsednika, ki bi namesto njega sproti vodil posle organizacije, ter za mesto generalnega tajnika. Oba pa morata dobiti še soglasje svojih delodajalcev. "S tem bi imel zasedeni dve ključni funkciji, dobro pa kaže tudi za preostali odbor," je dejal visoki diplomat. Seja ZNP z volitvami novega vodstva NSKS bi lahko bila predvidoma v drugem tednu junija.

Namigovanja, da naj bi Inzko postal vodja pogajalcev za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, o čemer naj bi se neuradno dogovorili obe avstrijski vladni stranki, socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), se kandidatu za predsednika NSKS zdijo nerazumljiva. "Šele ko bom izvoljen, sem lahko del ali vodja pogajalskega tima," je pojasnil Inzko.

Področje dvojezičen topografije želi Inzko urediti čim prej, še pred letom 2012, kakor je to sicer med nedavno slovesnostjo ob 55. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) predlagal avstrijski kancler Werner Faymann.

Sam bi sicer imel najraje, da se uresničijo ADP in odločbe ustavnega sodišča. Vsekakor pa bo to osnova za pogajanja, je zatrdil Inzko v pogovoru za slovenski spored ORF.

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik je v izjavi za javnost danes pozval avstrijskega kanclerja Faymanna, da naj glede dvojezičnih krajevnih tabel "v jubilejnem letu nemudoma, kot znak dobre volje, v prvem koraku udejani v širokem konsenzu izdelan predlog 141 dvojezičnih napisov". Ta predlog iz leta 2006 so po Sadovnikovih besedah podprli tudi nekdanji deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider in vse deželnozborske stranke.

STA

Inzko - UPANJE in ŠANZA!

Vest o tem, da bo veleposlanik Zdravko Inzko, visoki predstavnik EU v Bosni in Hercegovini, prevzel vajeti v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), je sprožila velika upanja in pričakovanja. To tako v vrstah slovenske narodne skupnosti kot tudi med predstavniki medijev ali pa v pisarnah visoke politike v Ljubljani in na Dunaju.

Če kdo, potem lahko prav Inzko vodi koroške Slovence iz mučne polarizacije med organizacijami in izkoristi "okence", ki se ponuja v zvezi z razrešitvijo odprtih manjšinskih vprašanj. O tem sem globoko prepričan, saj je Zdravko že večkrat dokazal velike diplomatske sposobnosti, predvsem pa je človek, ki ima uho pri ljudeh in ki vsepovsod kjer se pojavlja izžareva humanizem in srčno kulturo. Ljudje mu zaupajo in verjamejo, da so na barki, ki jo krmari Zdravko Inzko na varnem in v dobrih rokah.

Po vsem tem, kar smo doživljali v zadnjih letih, po kolobocijah znotraj organizacij, odceptivah, žalitvah in še čem, je vstop Inzka na ta oder NAJBOLJŠE, kar se nam je lahko zgodilo. Seveda ni čudodelnik, a ob podpori nas vseh in resnem prizadevanju za najboljše možne rešitve, verjamem, da se začenja obdobje novih uspehov in dobrih rešitev tudi za narodno skupnost.

Iz vidika EL, ki je edina struktura z javnopravno legitimacijo in tudi edina opcija, ki mora v rednih presledkih preveriti svojo politiko na volitvah, pa je toliko bolj pomembno, da so na vrhu organizacij ljudje, ki jim javnost zaupa in ki so pozitivna reklama za našo skupnost.

Ob vsem povedanem pa ostaja jasna linija EL, ki sem jo začrtal že pred leti, da kot zbirna in regionalna stranka nismo in nikoli ne bomo privesek ene od organizacij, pač pa bo EL še naprej šla pot povezovanja in odpiranja ob podpori vsemu, kar koristi krepitvi narodne skupnosti, samostojne politike in življenskega prostora manjšine. Zato da ne bo kakih špekulacij; kot predsednik EL ne bom postal član vodstvenega organa NSKS ali kake od osrednjih organizacij.

Zdravko Inzko je v pogovoru za slovenski spored ORF včeraj menil, da je našel ključne osebe za prevzem glavnih funkcij v organizaciji. Zbiral je svoj team brez javnosti, bolj ali manj za kulisami. Prepričan sem, da je našel dobre personalne rešitve in zelo upam, da tudi kake nove ljudi.

Želim mu veliko uspeha in sreče, ter mu zagotavljam konstruktivno podporo EL.

Vetrnice na Peci…
12.05.2010 dr. Karl Hren

Uvodoma moram poudariti, da sem navdušen planinec. Poleti kar pogostokrat hodim v gore in tudi pozimi se tu in tam podam s smučmi na kako goro v Karavankah. Tembolj sem bil presenečen nad najnovejšo idejo, da bi postavlili po glavnem grebenu Pece kar sedem vetrnic. Sprva sem imel to idejo za zakasnelo 1. aprilsko šalo, a nekateri očitno mislijo resno s tem. Prav čudni in povsem površni pa so argumenti za postavitev vetrnic. Na primer ta, da bo s tem Podjuna postala glede gospodinjstev energetsko neodvisna regija. Podjuna je to namreč že zdavnaj, saj hidroelektrarna pri Kazazah proizvaja veliko več energije kot načrtovane vetrnice. Ali pa argument, da bo s postavitvijo vetrnic zagotovljenih 200 delovnih mest. Le kaka delovna mesta so tu mišljena? Uspešno celovško podjetje Windtec stalno vlaga v raziskovalne projekte, ki so tudi javno podprti. Postavitev sedmih vetrnic pa ni noben raziskovalni projekt, temveč čista gradnja neke elektrarne. Za poizkusne namene bi zadostovala tudi ena vetrnica – ki ne bi morala stati na glavnem grebenu Pece na 2000 metrih. Znano je tudi, da ima šmihelska okolica težave s pitno vodo. Kako pa so projektanti mislili spraviti energijo v dolino? Treba bi bilo prekoparti cel greben Pece vse do smučišč. Glede na geološki sestav Pece kar tvegano početje – tudi iz vidika pitne vode. Poleg vsega tega pa bi stale vetrnice tik ob meji s Slovenijo in sicer ob območju, ki je iz naravovarstvenih razlogov zaščiten (Krajinski park Topla). Nisem še slišal, da bi kdor koli vprašal sosednje slovenske občine za mnenje glede te elektrarne. Le kaj bi bilo, če bi kako slovensko podjetje gradilo po vrhu Pece ali pa Košute 80 metrov visoke vetrnice? Pod črto torej povsem nepremišljena zadeva, ki spominja na lanskoletno idejo, da bi – s pomočjo posebnega namaza – omogočili na Peci poletno smučanje. Pikantno pa je tudi dejstvo, da so prav občine, ki so sedaj očitno zagovornice teh vetrnic, pa medijih sporočile, da so vložile velik evropski projekt z imenom »Geopark«. Ta projekt naj bi zaobjemal vse občine okoli Pece in je namenjen prav naravovarstvu. Sedaj pa želijo iste občine hrakti v osrednjem delu tega parka zgraditi elektrarno...
Ni čudno, da se ideje kot vetrnice po glavnem grebenu Pece pojavljajo prav na južnem Koroškem. Domačemu prebivalstvu so vseskozi skušali dopovedati, da njihov jezik ni nič vreden in z njim tudi ne lokalno kulturno izročilo in naravna dediščina. Ničvredna so domača ledinska imena, tudi domača arhitektura je nepomebna in stare hiše je treba porušiti, pa še gore so v drugih predelih dežele lepše itd.
Šele v zadnjih letih se je z večjo jezikovno samozavestjo okrepila tudi regijska samozavest. A oboje je še vedno na nizki ravni. Še posebej slovenska manjšina pa je pozvana, da razvija projekte, ki temeljijo na regionalnih potencialih te regije. Glede energetike ima ta regija ogromne potenciale: npr. fotovoltaika v najbolj sončnih vaseh Avstrije (Djekše) ali pa les v Karavankah (proizvodnja peletov). Prav na dlani je tudi vodna energija v kapelških grapah. Eno malo elektrarno so pred kratkim dogradili ob zgornji Beli. Podobne male hidroelektrarne bi brez večjih ekoloških posledic lahko tudi z ustreznimi plačili kmetom zgradili ob drugih dotokih Bele itd.
Številne ideje torej, ki bi okrepile južno Koroško. Vetrnice po glavnem grebenu Pece pa naj pozabijo. Peca naj bo tudi v prihodnje ponosna hišna gora spodnje Podjune, ki je na degradirajo 80 metrov visoke vetrnice.

Pa še zanimiv pogovor, ki je objavljen na spletu Alpsko jadranskega centra za čezmejno sodelovanja:



AACC - kompetenčni center za mednarodne razvojne programe

Predsednik Alpe Jadranskega centra v Celovcu Bernard Sadovnik v pogovoru o nadaljnji delovni strategiji AACC

Na občnem zboru Alpe Jadranskega centra v Celovcu, lani novembra 2009, ste med drugim začrtali cilje oziroma težišča za bodoče delovanje. En cilj je razširiti delovanje na jugovzhodno Evropo. Kaj boste postorili kratkoročno?

Na seji upravnega odbora, ki smo jo nedavno sklicali na Dunaju, smo intenzivno analizirali mreže in možnosti AACC. Analiza je nakazala, da ima AACC tako v prostoru Evropske unije kot tudi v državah Balkana izredno dobra izhodišča za uveljavitev konkretnih gospodarskih in mednarodnih projektov. Te mreže v tem trenutku krepimo in dodatno širimo z osebnostmi, podjetniki in institucijami iz Evropskega prostora. Predvsem pa nas veseli, da nas želijo nekatere mednarodne in evropske organizacije vključiti v njihovo delovanje. Vizija globalne povezave in s tem širšega povezovanja, ki je za razne koncerne že realnost, je tudi naš cilj, ki ga z novimi partnerji in z novimi mrežami načrtujemo.

V AACC je včlanjenih tudi nekaj občin iz Slovenije. Z nekaterimi ste v preteklosti izvedli nekaj projektov in srečanj (Bled, Goriška Brda, Maribor idr.) Kje vidite možnosti po še tesnejšem sodelovanju in povezovanju z našimi občinami? Mestna občina Celje npr. želi partnerstvo z eno Celju primerljivo koroško občino.

Čezmejno povezovanje in zlasti še sodelovanje v širšem Alpsko-jadranskem prostoru je predpogoj za uveljavitev uspešne Evroregije. Zato smo veseli, da prispevamo naš delež h komunalnemu forumu, ki se je lani prvič odvijal v Vrbi. Potrebno pa bo, da skupno z vladnimi predstavniki posameznih držav razvijemo dolgoročne programe in s tem povezane sklade, ki zagotovijo tudi potrebno gospodarsko ozadje uspešnega razvoja sodelovanja občin. Tudi tozadevno smo z vidnimi in odločilnimi faktorji v pogovorih in pripravah novih konceptov. AACC je v tem segmentu tudi zaradi visoke kompetence nekaterih članov in članic zelo zaželjen partner in izvajalec.

Kakšni so dolgoročni načrti?

Dolgoročno želimo uveljaviti naš AACC kot kompetenčni center, ki se naj ne uveljavi samo v evropskem prostoru ampak se razširi na razne kontinente. Z novimi kooperacijskimi partnerji bi naj prevzeli vodilno vlogo za inovativne mednarodne razvojne programe. Ta globalna mreža pa naj prispeva k utrditvi našega skupnega evropskega prostora v Alpsko-jadranski regiji in s tem k dodatni vrednosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Takšna vrednost pa se lahko zrcali tudi s personalno razširitvijo in pogojuje tudi dodatne kapacitete v državah, kjer bo AACC težiščno tudi zastopan. Razveseljiv učinek pa bi lahko bil, da omogočamo mladim intelektualnim kadrom delovne in razvojne možnosti.

Intervju in foto: Mirko Štukelj

Zanimiva Bliskavica, ki je bila objavljena na spletni strani Skupnosti v podporo Strachejevem ......:


Švabi, štamci in še kdo...



Kdor misli, da smo koroški Slovenci, vsaj nekateri, manj rasistični, domišljavi, nestrpni in fašistoidni, se globoko moti. V zadnjem desetletju je v političnih strukturah koroških Slovencev prišlo do korenitih sprememb, ki marsikateremu »narodnemu heroju« niso pogodu.

Ko je leta 2003 iz splošno znanih vzrokov zagledala SKS luč koroškega sveta, so »konkurenti« domnevali, da bodo s Skupnostjo opravili kar mimogrede med zajtrkom. Sadovniku da bodo poskrbeli mikavno službo in zadeva bo »zrihtana«. Ko to ni uspelo, so nekateri rojaki, med njimi so bili tudi taki z belim krageljcem, širili vest o sramoti, da sedaj komandira koroške Slovence čisto navaden štamc (zidar). Tudi ta kampanja ni bila uspešna, saj imajo ljudje, sami še do sredine 20. stoletja doma skoraj izključno v delavskih in kmečkih hišah, izoblikovan občutek za to, da za usmerjevalno politiko še ni porok kak akademski naziv pred priimkom, ampak posluh za pamet in srce.

Pred kratim je v neki družbi, ki ji je tekla beseda tudi o najnovejših spremembah v poslovodstvu Zveze Bank, sogovornik pikro pripomnil: Slovencem lastne zmožnosti niso kaj vredne, ko pride »Švab« (psovka za besedo Nemec), pa mu zaupamo. Kdaj že bi morala taka terminologija biti izbrisana iz našega vsakdanjega slovarja. Saj tudi sami nismo navdušeni, če nas zmerjajo s Čuši, nekdaj s titovci in še s čim.

Kako že je imenoval koroški slovenski pesnik te pojave in njih nosilce: našizem in našisti. Asociacija je želena in na dlani.

nekaterim pametnjakovičem v vednost:


Bundespräsident Dr. Heinz Fischer dankt
für die Unterstützung




Sehr geehrter Herr Bernhard Sadovnik,

mit Ihrem Einsatz im Rahmen des Personenkomitees "Für Österreich. Überparteiliche Initiative für Dr. Heinz Fischer" waren Sie mir in den Wochen der Wahlbewegung eine wichtige und kraftvolle Stütze. Ihre Anteilnahme und Ihr Enthusiasmus haben mir immer wieder gezeigt, dass wir auf dem richtigen Weg sind. Viele von Ihnen haben die Wahlwerbung sehr engagiert und teilweise mit großem persönlichen Einsatz begleitet, wofür ich mich sehr herzlich bedanke. Danke sage ich auch für die großzügigen Spenden, mit deren Hilfe viele Aktivitäten überhaupt erst möglich wurden.

Die Österreicherinnen und Österreicher haben am 25. April mit einer sehr deutlichen Entscheidung den Bundespräsidenten der Republik Österreich gewählt. Sie haben sich mit einer beeindruckenden Mehrheit von fast 80% für eine Fortsetzung meiner Präsidentschaft entschieden. Obwohl die Wahlbeteiligung, wie vorhergesehen, um rund ein Fünftel gesunken ist, konnten wir mehr Wählerinnen und Wähler gewinnen als 2004. Nicht nur prozentuell und in absoluten Zahlen, auch im Verhältnis zu der gestiegenen Zahl an Wahlberechtigten haben mir bei dieser Wahl mehr Menschen ihr Vertrauen geschenkt als beim letzten Mal.

Angesichts der gegebenen Umstände ist das ein klares Zeichen, wie erfolgreich wir mit unseren Aktivitäten waren. Und Ihnen gilt ein Teil dieses Erfolges, weil Sie Seite an Seite mit mir für die Wiederwahl eingetreten sind.

Ich freue mich auf die kommenden sechs Jahre als Ihr Bundespräsident und ich freue mich, auch weiterhin auf Sie zählen zu können.

Herzlichen Dank für Ihre Unterstützung,
Ihr
Heinz Fischer




Bundespräsident der Republik Österreich
Österreichische Präsidentschaftskanzlei

Objavljam prispevek, ki sem ga napisal za forum Enotne liste:

Dragi Vladimir!
Mislim, da zaradi praznovanja ali nepraznovanja 10. oktobra ne potrebujemo prepira v naših vrstah. Še manj pa potrebujemo ponovno pepir o govorniku slovenske narodne skupnosti. Tudi v tem primeru je jasno, da bi potrebovali KOKS, ki bi omogočal usklajevanje tudi tega vprašanja (tudi leta 2000 je odločal KOKS, če se ne motim smo takrat govorili o tem, da bo naslednji govornik iz vrst ZSO). Sam absolutno nimam interesa za to nalogo (sem itak v letu 2000 bil govornik). Osebno bi tudi zagovarjal Marjana Sturma ali Franc Jožef Smrtnika. Noro in za delo po naših občinah kontraproduktivno pa je, da spet ustvarjamo v javnosti konflikt in sliko skreganih koroških Slovencev - in to za čast "govornika"!
Dragi Vladimir!
Vse organizacije (ZSO,NSKS, SKS,EL) smo bile vabljene na takoimenovane seje za pripravo. Tudi Ti si bil navzoč. Tam je vsak lahko vnašal predloge, kritike in pripombe. Ker pa ne deluje KOKS pač spet enkrat nič skupnega nismo prispevali za razpravo.
Prosim, da prenehamo z obrekovanji, napadi in z žalitvami med koroškimi Slovenci. Prihodnost si predstavljam v atraktivnem in profesionalnem delu naše narodne skupnosti. Kreganje in obrekovanje koristi vedno tistim, ki nam nič dobrega ne želijo. V oči si poglejmo in osebno si povejmo kar nas moti in prenehamo preko javnosti sporočati, kdo se je spet pusti vpreči v voz in kdo ne! Komu še to koristi???? Prispevamo naš doprinos za naš boljši jutri - tudi v prepričanju, da nas še ni konec čez deset let!!!!!!!!


Bernard Sadovnik, podžupan

Tudi meni se je ustavila sapa, ko sem brala izrek Valentina Sime, ki - mimotega, ali se kdo strinja z linijo NSKS-a ali ne - ni samo nepremišljen in bi v najboljšem primeru odgovarjal kategoriji gostilniške polemike, je tudi sramoten in nečasten za ZSO in javno sliko Koroških Slovencev nasploh.

Ob rastoči luknji manjkajočega preklica in opravičila Sime, oz. javnega distanciranja s strani ostalega predsedstva ZSO, ni mogoce prek dejstva, da je ideologija dialoga s strani ZSO nepopolna in nedosledna; dialoga znotraj današnjih organizacij zgledada ni, ne šteje. Po takih izjavah se vidi, zakaj, saj namiga, da je bilo bolj važno, se truditi za pogovorno bazo s KHD-jem. Medtem dosledno pada število slovenskogovorečih Korošcev - nagrade v dvorani grbov naj ne zameglijo jasnega vida.

Od daleč je težko gledati le-še eno koroško žaloigro, saj potrdi, da tudi obstoječe strukture Koroških Slovencev niso izvzete iz ‘Mi smo mi’ mentalitete, ki žene rast in mladje dežele proč, da se razprši po svetu.

Mateja Kert, Dublin

Pojma „nacionalne politične skupnosti“ nisem znanstveno trdno raziskal, bi pa bil blazno hvaležen, če bi to delo pojmoslovja končno nekdo tudi pri nas opravil, ker imam občutek, da uporabljamo zelo zastarele pojme. Sam se pri tej konkretni sestavljenki opiram po eni strani na samodefinicijo narodnega sveta, po drugi strani pa na mojo splošno izobrazbo in „common sence“. Ob priliki zadnjega občnega zbora je NSKS v hudo patetičnem stilu javno očital ZSO-ju zgrešeno pot, ker nočemo biti politična skupnost in se omejujemo na jezikovna in kulturna vprašanja. Logično iz tega sklepam, da NSKS sebe razume kot politično skupnost.

Vsebinsko gledano je bil glede pojma „skupnosti“ sicer pa prvi Ferdinand Tönnies, ki je definiral „voljo biti del kolektiva“ kot značilni element skupnosti. V tem naj se bi razlikovala od skupine. Skupnost postavlja potemtakem kolektiv v ospredje in posameznik se ji mora praviloma podrediti. Politiko pojmujem kot kolektivno oblikovanje skupne volje in bi to podkrepil s tozadevnim razmišljanjem Jürgena Habermasa. Pojm ”nacionalna” pa mi sugerira slika o ”vladi” in ”parlamentu”, s katero predstavniki NSKS venomer operirajo. Parlament pa sprejema, kot to vem kot pravnik, zakone in druge normativne akte, torej instrumente, ki zopet zadolžujejo posameznika, da se mora podrediti suverenosti kolektivne avtoritete – države.

Kdo se kako počuti, je osebna stvar. Jaz pač čutim to multietničnost avstrijske nacije, drugi očitno ne. Nočem pa, da o takih zadevah odloča večina. V etničnah zadevah naj bi po mojem država morala biti nevtralna in če to enkrat več ni, imamo problem celovito državno urejene družbe – totalitarizma. Svoboščino, ki mi jo država Avstrija sicer zagotavlja, mi bi vzelo kolektivno naravnano etnično zastopstvo. Kjer je tukaj tolikokrat opevana ”demokratičnost” enotnotnega narodnega zastopstva po modelu NSKS, se mi zdi ene vrste gnostočno spoznanje. Če preneseš instrumente ”demosa” na področje ”etnosa” pristaneš nujno in neizogibno pri nasilnem umserjanju kolektivnega mišlenja in čustev.

Izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe in drugih ustavnih določil (ustava!) nikakor niso pogoj delovanja konsenzne skupine, ker te moči ta skupina seveda nima in ne more imeti. Kaj je zakon, je zakon, tukaj konsenznih rešitev ni potrebnih, ker jih je uredila država. Če pa po več kot 50 letih ta zakon ne izpolnjuje tiste, kar od njega pričakuješ, pa moraš razmišljati o drugih dopolnilnih poteh – to pa tudi ne more biti prepovedano ali nekaj podobnega kot greh.

Sier pa ta najin dialog postaja tudi meni všeč ...

lep pozdrav
filip ogris-martič

Želim se odzvati na dosedanjo razpravo, ki se mi zdi kar zanimiva. Ko bi le bili tako samoumevni del multietnične avstrijske nacije, kakršno vidi filip ogris-martič. Žal nimam občutka, da bi se imela uradna Avstrija za multietnično državo, sestavljeno iz različnih povsem enakopravnih narodnih skupin. Pa tudi če bi temu tako bilo, bi to moralo biti zapisano v ustavi in do podrobnosti urejeno v tisočih zakonih in uredbab, tako kot v Švici in Belgiji. Doslej tega občutka v Avstriji nisem imel. Doraščal sem kot pripadnik narodne manjšine koroških Slovencev in sem s tem kar zadovoljen, saj imam ogromno prednosti, znam dva jezika, berem knjige in poslušam pesmi v dveh jezikih. Rad se baham in nosim s to manjšinjskostjo.
Sem preprost človek in kake stvari težje razumem. Ne vem, kaj naj bi bila nacionalna politična skupnost in ali to kot kategorija sploh kje na svetu obstaja, in tudi ne vem, ali se NSKS zavzema za nacionalno avtonomijo - pri tem se mi kar vsiljujejo ozemeljske razsežnosti, kar je seveda smešno. Kot pripadnik slovenske narodne skupnosti pa si vendarle želim, da nekdo zastopa posebne interese te manjšine (npr. upoštevanje slovenščine na vseh področjih na dvojezičnem ozemlju). V Švici, če se že primerjamo z njo, se vsi obvezno učijo več jezikov, ki se govorijo v državi (pri nas po zaslugi domovinskih organizacij že dolgo ne). Ali je to izvoljeno ali kako drugače sestavljeno zastopstvo, mi je odkrito rečeno vseeno. Mora pa, za božjo voljo, vsaj navzen nastopati enotno, in - vsaj po mojem - v imenu narodne manjšine koroških Slovencev.
Pogosto tudi beremo, kako večplastne da so naše identitete. Preproščina kot sem tudi tega ne razumem. Moja starša sta Slovenca, enovito in enoplastno. Okolje me je naredilo dvojezičnega, za kar sem hvaležen. Če bi bil eden od staršev kake druge narodnosti, bi imel pač dvojno identiteto oziroma izbiro in to je to. Včasih se mi zdi, da se vse zakriva v neke čudne megle, pa ne vem zakaj.
Pa še besedo o pajdašenju oz. dialogu. Verjetno bi bilo bolje, ko bi napisal druženje. Nihče nima nič proti dialogu, kot tolmač pa že sploh ne. Želim si ga čim več in na čim višji ravni in čim več dela s tem. Kritično postaja tedaj, ko je rezultat dialoga pogoj za izpolnitev mednarodnopravno zagotovljenih pravic. To pa se dogaja v ti. konsenzni skupini, ki se že kar sesuva pod nagradami. Mogoče sem preveč zamerljv človek, čeprav pravzaprav nisem in bom že jutri pozabil, če me danes kdo užali. Ampak ne morem si kaj, da se ne bi spomnil, kako je redno prifrfotal na mizo "Ruf der Heimat" in kaj je v njem pisalo. In spomnim se, kako boleči so bili pogosto komentarji gospoda Stritzla v Kleine Zeitungu. Da so se ti gospodje sedaj prelevili v angele miru, razumem kvečjemu s slabo vestjo starajočih se gospodov.
Ko bi morala npr. najti združenja istospolno ljubečih ljudi s katoliško cerkvijo konsenz o svojih pravicah, bog me varuj rezultata.
Vedno sem za dialog s skoraj vsakomur. Vendar tak dialog ne more nadomestiti obveznosti, ki so v pristojnosti države.

Toliko za zdaj.

Pravzaprav se ne bi oglasil, če določene besede ne bi preglobko naglodale duše. In taka je pač bila izjava, da je heimatdienst bolj koristen od NSKS-a

Franc Mandelc, Bruselj