Proslava ob dnevu žena
Četrtek, 08.03, 14.30 Šentprimož, Kulturni dom
Razno
Veter odnaša sledove dogodka. Pesek zasipa resnico. (Andrej Kokot) 70 LET PREGNANSTVA Spored: Pozdravne besede: Sonja Hribar-Marko - podpredsednica SPD Danica Slavnostna govornica: Dragica Urtelj - generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Kulturni spored: Otroški zbor Danica, zbor Korenine Danica, trio Korotan s pevci
Razno
Veter odnaša sledove dogodka. Pesek zasipa resnico. (Andrej Kokot) 70 LET PREGNANSTVA Spored: Pozdravne besede: Sonja Hribar-Marko - podpredsednica SPD Danica Slavnostna govornica: Dragica Urtelj - generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Kulturni spored: Otroški zbor Danica, zbor Korenine Danica, trio Korotan s pevci
ETIOPIJA - zibelka človeštva
Petek, 16.03, 19.30 Šentjanž v Rožu, k&k
Diapredavanje
Hanzi Weiss, Marica in Stefan Pinter s slikami in pripovedovanjem predstavijo deželo
Diapredavanje
Hanzi Weiss, Marica in Stefan Pinter s slikami in pripovedovanjem predstavijo deželo
"Anisija" - Tomaž Ogris
Torek, 20.03, 19.30 Bilčovs, Društvena soba
Predstavitev knjige
Predstavitev knjige
Predstavitev knjige Štefke Vavti: "Včasih ti zmanjka besed
Četrtek, 29.03, 00.00 Celovec, Spengergasse 7 -Prostori SMO Branje
Knjiga: "Doživljanje etničnosti in vzorci etničnih identifikacij pri mladih Slovenkah in Slovencih"
Demografski in socioekonomski dejavniki ogrožajo obstoj slovenske narodne skupnosti na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Mladi se odseljujejo v nemško govoreče centre, vse več je mešanih zakonov in število rojstev upada. Poleg tega se soočajo z globalizacijskimi procesi in individualizacijo, ki zmanjšujejo funkcionalnost slovenskega jezika. Vavtijeva z biografskim pristopom analizira spremenjene pogoje pripadanja. Medtem ko so v preteklosti cele družine zaradi asimilacijskega pritiska zanikale svoj etnični izvor, danes pritisk ni več tako jasen. Avtorica opisuje deset vzorcev etnične identifikacije, ki poleg zakoreninjenih in politično aktivnih mladih vključuje še tiste, ki izhajajo iz mešanih zakonov, živijo na obrobnem ali v nemško govorečem okolju, imajo prelome v biografijah, in niso vključeni v slovenske strukture. Ti se pogosto distancirajo in so ambivalentni glede pripadanja. To pa ne pomeni odpovedi svojim slovenskim koreninam, kajti čustvena povezanost ostaja.
Zakaj Majda nima groba
Torek, 10.04, 19.00 Celovec, Interkulturni center Predavanje
Predava: Boris Jesih - višji znanstveni sodelavec na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Ljudski dom v Celovcu
Majda Vrhovnik-Lojzka, rojena 1922 v Ljubljani, študentka medicine, je
bila proti koncu druge svetovne vojne vodeča članica Zveze komunistične
mladine Jugoslavije (SKOJ) v Mežici na Koroškem. Od oktobra 1944 naprej
je delovala kot organizatorka antifašističnega odpora mladine severno od
Drave, na Gurah in v Celovcu. 28. februarja 1945 so jo zajeli celovški
gestapovci, jo po zverinskem mučenju ubili in zagrebli baje nekje na
Križni gori. Njen oče je vse do svoje smrti leta 1970 iskal njen grob –
vendar zaman, čeprav se je dokopal celo do imen storilcev. Ena izmed
prič mu je dejala, da groba svoje hčerke ne bo našel, "ker so gestapovci
v podobnih primerih spravili trupla v taka skrivališča, da jih ni mogoče
odkriti."
Leta 1951 so v Sloveniji proglasili Majdo za narodno herojinjo. Medtem
ko je njeno ime v v slovenski javnosti prezentno – med drugim sta na
primer v Ljubljani poimenovani po njej cesta in šola –, je v Celovcu
tako neznano kot njen grob. Čas je, da se to spremeni.
»Zgodbe iz maTjaževe dežele«
Četrtek, 12.04, 19.00 Celovec, Haček Branje
Predstavitev Antologije slovenske proze na avstrijskem Koroškem
Prispevke je zbral in uredil Andrej Leben.
Sodelujejo: Andrej Leben, Anita Hudl, Martin Kuchling in Anton Haderlap.
Moderator: Horst Ogris
Glasbeni okvir: učenci Glasbene šole na Koroškem
»Zgodbe iz maTjaževe dežele ponujajo vpogled v razvojne linije, prepletanje in soobstajanje različnih pripovednih tradicij in modelov, hkrati pa razpredejo podobo duhovnih, socialnih, političnih, zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih razmer v zadnjih devetih desetletjih, s katerimi so se koroški Slovenci spoprijemali tudi kot literarni ustvarjalci.«
SENCE SRAMOTE
Četrtek, 12.04, 20.0013.04. - 19.30; 14.04.-20.00Bistrica na Zili, Pfarrhof-Stadl
Razno
Premiere des Dokumentarfilmes Produktion/Produkcija: "zila film" SPD Zila - Režija / Regie: Sabina Zwitter Grilc - Kamera: Marco Zwitter, Martin Zwitter
KDOR ŽIVI, ZNORI!
Sreda, 18.04, 20.00 Šentjanž v Rožu, k&k
Gledališki abonma
Gostovanje / Gastspiel: KUD AS Teater Režija : Marko Naberšnik ( Petelinji zajtrk ); Igrajo : Violeta Tomic, Ranko Babič, Damir Leventič
Gledališki abonma
Gostovanje / Gastspiel: KUD AS Teater Režija : Marko Naberšnik ( Petelinji zajtrk ); Igrajo : Violeta Tomic, Ranko Babič, Damir Leventič
Erwin Riess berre iz svojega romana "Herr Groll im Schatten der Karawanken"
Petek, 20.04, 19.00 Celovec, Delavska zbornca, okrogla dvorana (6)
Razno
Gospod Groll, privatni preiskovalec, in njegov kolega, docent iz bogatega dunajskega okraja Hietzing, se tokrat spravljata na Koroško, da bi osvetlila neke temne družinske zadeve iz nacističnega obdobja. Pri svojem poizvedovanju trčita na prijateljski krog rajnega esesovskega morilca Odila Globocnika in na kriminalno dejavnost zelo žive klike podjetnikov, ki že več generacij in vse do danes usmerja deželne posle; zdaj pa zadeva postaja dejansko nevarna ...
Erwin Riess na zelo skurilen, zabaven in bistroumen način združuje koroško preteklost s sedanjostjo; in čim globlje se spušča v preteklost, tem jasneje postaja, da prispeva v sedanjosti, ki ni samo koroška, temveč avstrijska.
ERWIN RIESS, rojen 1957, je doraščal v Kremsu. Študiral je družbene vede na Dunaju, od leta 1994 živi od pisateljevanja. Aktivist avtonomnega gibanja invalidov. Dalj časa je preživel na Madžarskem, na Cipru in v New Yorku. Spisal je 13 odrskih komadov – najnovejši, "Der Giovanni-Komplex", je bil uprizorjen v okviru Wiener Festwochen 2006 –, vrsto radijskih iger, esejev in Grollovih zgodb v raznih avstrijskih in nemških listih.
Razno
Gospod Groll, privatni preiskovalec, in njegov kolega, docent iz bogatega dunajskega okraja Hietzing, se tokrat spravljata na Koroško, da bi osvetlila neke temne družinske zadeve iz nacističnega obdobja. Pri svojem poizvedovanju trčita na prijateljski krog rajnega esesovskega morilca Odila Globocnika in na kriminalno dejavnost zelo žive klike podjetnikov, ki že več generacij in vse do danes usmerja deželne posle; zdaj pa zadeva postaja dejansko nevarna ...
Erwin Riess na zelo skurilen, zabaven in bistroumen način združuje koroško preteklost s sedanjostjo; in čim globlje se spušča v preteklost, tem jasneje postaja, da prispeva v sedanjosti, ki ni samo koroška, temveč avstrijska.
ERWIN RIESS, rojen 1957, je doraščal v Kremsu. Študiral je družbene vede na Dunaju, od leta 1994 živi od pisateljevanja. Aktivist avtonomnega gibanja invalidov. Dalj časa je preživel na Madžarskem, na Cipru in v New Yorku. Spisal je 13 odrskih komadov – najnovejši, "Der Giovanni-Komplex", je bil uprizorjen v okviru Wiener Festwochen 2006 –, vrsto radijskih iger, esejev in Grollovih zgodb v raznih avstrijskih in nemških listih.
"Sence sramote"
Ponedeljek, 23.04, 19.00 Kotmara vas, Društvena soba
Kino
dokumentarni film Sabine Zwitter-Grilc
Kino
dokumentarni film Sabine Zwitter-Grilc
Razstava o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi med drugo svetovno vojno
Torek, 08.05, 18.30 Šentjanž v Rožu, k&k
Razstava
Razstavo je pripravilo Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 Avtorstvo: Ivica Žnidaršič
Razstava
Razstavo je pripravilo Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 Avtorstvo: Ivica Žnidaršič
Vilinsko jezero
Torek, 22.05, 18.30 Celovec, Haček Literatura
Predstavitev knjige in slik
Voxon A-cappella Festival
Petek, 25.05, 20.00 Pliberk, Kulturni dom Koncert
Ob petletnici skupina Voxon prireja prvi Voxon A-cappella Festival. Pri tem bodo odlične a-cappella-skupine predvajale pesmi Pina Daniele, Christine Aguilera, Silbermond, Police, Lennyja Kravitza tja do Michaela Jacksona. A-CAPPELLA-POP PUR!
Skupine:
Maybe6ix (Italy)
Jazzva (Slovenia)
Voxon (Austria)
>>Več informacij
Erwin Riess bere iz svojega romana "Herr Groll im Schatten der Karawanken"
Sreda, 30.05, 18.30 Celovec, Knjižni, kulturni in informacijski center Haček Branje
Zaključna prireditev - »Pisana promlad – Na dan z besed(il)o(m)«
Četrtek, 31.05, 10.00 Celovec, Mladinski dom
Literatura
Predstavitev nagrajenih besedil in podelitev nagrad natečaja pisanja v slovenskem jeziku Moderacija: Niko Kupper
>>Informacije
Literatura
Predstavitev nagrajenih besedil in podelitev nagrad natečaja pisanja v slovenskem jeziku Moderacija: Niko Kupper
>>Informacije
Pregon koroških Slovencev leta 1942
Ponedeljek, 04.06, 19.30 Celovec, Deželni arhiv Razstava
Razstava Odprtje: 04.06.2012 19:30 Besede: Wilhelm Wadl, Jože Partl, Brigitte Entner Razstava je na ogled: Po-če 8:00-15:30, Pe 8:00-12:00 Priprava: Feliks J. Bister, Jožko Buch, Hans Gabriel, Avguštin Malle, Vincenc Rajšp, Valentin Sima, Karl Stuhlparrer, Wilhelm Wadl, Brigitte Entner
PREGANJANJE SLOVENCEV
Na tradicije nemškega nacionalizma so se v deželi navezali nacionalsocialisti in razmišljali o novih možnostih rešitve koroškega vprašanja. Že zelo zgodaj so njihovi voditelji odkrito govorili o pregonu narodno zavednih Slovencev, vendar izvirni v tem pogledu niso bili. Krilatica »horuk čez Ljubelj« je dobila ob rastoči moči nacionalsocializma nove razsež¬nosti. Najprej so čez Ljubelj odnosno avstrijsko-jugoslovansko mejo leta 1934 bežali ilegalni nacionalsocialisti-pučisti, politično razgledani Slovenci pa so že slutili, da utegnejo tudi kdaj nastopiti to pot. Večja skupina mladih je po »anšlusu« dejansko to storila. Zgodilo pa se je še nekaj hujšega. Po svojih večletnih izkušnjah z nacionalsocializmom po 6. aprilu 1941 Slovenci niso vedeli, kam usmeriti svoje korake. V Berlinu, Gradcu in Celovcu so nacionalsocialisti načrtovali nov etnični zemljevid Evrope. Na njem Slovenci kot etnične kategorije ni bilo več, grozilo jim je popolno fizično uničenje.
Takoj po »anšlusu« so nacionalsocialisti začeli z represalijami proti koroškim Slovencem in njihovim organizacijam, ki so jih stopnjevali vse do napada rajha na Jugoslavijo. Z njim se je pričelo masovno preganjanje Slovencev, ki je dobivalo v zasedenih področjih, ki so bila pod upravo šefov civilne uprave Friedricha Rainerja in Sieg¬frieda Uiberreitherja, grozljive razsežnosti. Slovence so izganjali, zapirali v ječe, kaznilnice in koncentracijska taborišča, morali so na prisilno delo, nacionalsocialisti so izvajali doma in v tujini program popolne germanizacije preostalega slovenskega prebivalstva.
(Avguštin Malle)
LUX STELLAE - 100 let zbora Danica
Četrtek, 07.06, 19.30 Šentprimož, Farna cerkev Koncert
Sodelujoči: MePZ Danica, Janez Gregorič, Mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence, Priložnostni orkester izvrstnih glasbenikov iz Ljubljane
>>Spletna stran SPD Danica
Premiera: Nazaj v prihodnost - Zurück in die Zukunft
Petek, 15.06, 21.00 Bilčovs, na drsališču Gledališče
Skupni gledališki projekt vseh igralskih generacij SPD BILKA
>>Spletna stran SPD Bilka
Impressum slo.at, A-9020 Klagenfurt/Celovec, Tarviser Straße 16, Tel.: +43 (0)463-51 43 00 E-Mail: office@slo.at | concept&design by i:lab 