PROJEKT „BREZMEJNOST“ – EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE OP SI-AT 2007-2013
Slovenska prosvetna zveza je od 1. Junija 2009 naprej začela z delom na triletnem projektu „Grenzenlos-Brezmejnost“. Projekt bo financiran v okviru programa „Evropskega teritorialnega sodelovanja“ in bo izveden skupaj z občino Ravne na Koroškem in z Javnim sklado RS za kulturne dejavnosti.
Projekt tematizira življenje ob meji, ki ni več meja, med Koroško in Slovenijo. Šengenska meja je padla, toda v zavesti ljudi živi preprosto naprej.Tematsko naj bi v projektu preučili možnosti, kako se ta meja premaguje, bodisi iz poklicnih vzrokov, bodisi iz gospodarskih potreb, zaradi kulture ali preprosto zadelj rekreacije. Med drugim, je cilj projekta, v času združene Evrope, končno preseči izkrivljen ideološki mit „nepremagljivosti“ meje.
Preseganje meja ni samo politično dejanje, temveč predvsem proces, ki se dogaja v glavah ljudi, še bolj pa v njihovih čustvih. Prav tu imata kultura oz. umetnost bistveno nalogo. Ta obstaja tako v reflektiranju življenjskih svetov kot v koncipiranju mogočih novih oblik sobivanja.
Celoten projekt sestavljajo trije med seboj povezani delni projekti:
a) gledališki projekt „BOJ ZA MEJO - Prežihove sanje” (2009/2010)
b) snemanje celovečernega dokumentarnega filma “PREHODNIKI MEJE” (2011)
c) obsežen kulturni program BREZMEJNOST - diskusije, predavanja, glasba, literatura, umetnost (2012)
Žarišče projekta je obmejna regija med Koroško in Kranjem: od Korenskega sedla na zahodu do Labota / Dravograda na vzhodu.
Vsebinsko povezavo projekta določa tematika, ki se glasi „meja”. Dokumentarni film prikazuje posledice razkroja meje na življenje ljudi, medtem ko gledališki projekt tematizira začetek zgodbe: posledice na novo začrtane meje leta 1918 na življenje ljudi v obmejni regiji. Temi „meja“ se posvečajo posamezni elementi kulturnega programa. Tako dosežemo večplasten in raznolik prikaz osrednje tematike.
Namen celotnega projekta je podpiranje izoblikovanja regionalne identifikacije, pospeševanje evropske integracije ter nadregionalna prezentacija regije. Projekt prispeva k trajnemu razvoju v socialnem in kulturnem oziru. Poleg tega daje efekte za regionalni razvoj in turizem.
Projekt je interkulturno zasnovan z udeleženci iz koroških in slovenskih regij. Interkulturni crossover je tako predmet projekta kakor vodilo izpeljave. Pri tem se lahko poslužujemo obstoječih kontaktov in bogatih izkušenj, ki si jih je nabrala slovenska prosvetna zveza z raznolikimi dejavnostmi na področju gledališča.
Prireditve naj bodo neposreden prispevek k medsebojnemu razumevanju in naj poglobljajo medsebojne vezi. Določene prireditve okvirnega programa bodo usmerjene tudi v specifične problemske postavke določene regije, tako da bo projekt lahko razvil odgovarjajoč širši učinek na prebivalstvo.
Posebna pozornost v kulturnem programu velja namenu, da spravimo skupaj akterje z obeh strani. Ne glede na to, za kakšno zvrst kulture gre, bodo akterji iz Slovenije in Avstrije tvorili tandem, ki bo načelno dajal celotnemu projektu karakter dialoga.
Projekt tematizira življenje ob meji, ki ni več meja, med Koroško in Slovenijo. Šengenska meja je padla, toda v zavesti ljudi živi preprosto naprej.Tematsko naj bi v projektu preučili možnosti, kako se ta meja premaguje, bodisi iz poklicnih vzrokov, bodisi iz gospodarskih potreb, zaradi kulture ali preprosto zadelj rekreacije. Med drugim, je cilj projekta, v času združene Evrope, končno preseči izkrivljen ideološki mit „nepremagljivosti“ meje.
Preseganje meja ni samo politično dejanje, temveč predvsem proces, ki se dogaja v glavah ljudi, še bolj pa v njihovih čustvih. Prav tu imata kultura oz. umetnost bistveno nalogo. Ta obstaja tako v reflektiranju življenjskih svetov kot v koncipiranju mogočih novih oblik sobivanja.
Celoten projekt sestavljajo trije med seboj povezani delni projekti:
a) gledališki projekt „BOJ ZA MEJO - Prežihove sanje” (2009/2010)
b) snemanje celovečernega dokumentarnega filma “PREHODNIKI MEJE” (2011)
c) obsežen kulturni program BREZMEJNOST - diskusije, predavanja, glasba, literatura, umetnost (2012)
Žarišče projekta je obmejna regija med Koroško in Kranjem: od Korenskega sedla na zahodu do Labota / Dravograda na vzhodu.
Vsebinsko povezavo projekta določa tematika, ki se glasi „meja”. Dokumentarni film prikazuje posledice razkroja meje na življenje ljudi, medtem ko gledališki projekt tematizira začetek zgodbe: posledice na novo začrtane meje leta 1918 na življenje ljudi v obmejni regiji. Temi „meja“ se posvečajo posamezni elementi kulturnega programa. Tako dosežemo večplasten in raznolik prikaz osrednje tematike.
Namen celotnega projekta je podpiranje izoblikovanja regionalne identifikacije, pospeševanje evropske integracije ter nadregionalna prezentacija regije. Projekt prispeva k trajnemu razvoju v socialnem in kulturnem oziru. Poleg tega daje efekte za regionalni razvoj in turizem.
Projekt je interkulturno zasnovan z udeleženci iz koroških in slovenskih regij. Interkulturni crossover je tako predmet projekta kakor vodilo izpeljave. Pri tem se lahko poslužujemo obstoječih kontaktov in bogatih izkušenj, ki si jih je nabrala slovenska prosvetna zveza z raznolikimi dejavnostmi na področju gledališča.
Prireditve naj bodo neposreden prispevek k medsebojnemu razumevanju in naj poglobljajo medsebojne vezi. Določene prireditve okvirnega programa bodo usmerjene tudi v specifične problemske postavke določene regije, tako da bo projekt lahko razvil odgovarjajoč širši učinek na prebivalstvo.
Posebna pozornost v kulturnem programu velja namenu, da spravimo skupaj akterje z obeh strani. Ne glede na to, za kakšno zvrst kulture gre, bodo akterji iz Slovenije in Avstrije tvorili tandem, ki bo načelno dajal celotnemu projektu karakter dialoga.
Termini
Premiera: 18.2.2010 Ravne na Koroškem ob 20:00
19.2.2010 Ravne na Koroškem ob 12:30
20.12.2010 Ravne na Koroškem ob 20:00
23.02.2010 Mežica ob 20:00
24.02.2010 Slovenj Gradec 20:00
09.03.2010 Beljak (Congress Center Villach) 19:30
10.03.2010 Beljak (Congress Center Villach) 19:30
08.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
09.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
10.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
11.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
Informacije:
Alina Zeichen
0650 261 57 05
Slovenska prosvetna zveza
0463/51 43 00 22
samo.lampichler@slo.at
0660 301 42 62
19.2.2010 Ravne na Koroškem ob 12:30
20.12.2010 Ravne na Koroškem ob 20:00
23.02.2010 Mežica ob 20:00
24.02.2010 Slovenj Gradec 20:00
09.03.2010 Beljak (Congress Center Villach) 19:30
10.03.2010 Beljak (Congress Center Villach) 19:30
08.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
09.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
10.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
11.04.2010 Celovec Theater Halle 11 ob 19:30
Informacije:
Alina Zeichen
0650 261 57 05
Slovenska prosvetna zveza
0463/51 43 00 22
samo.lampichler@slo.at
0660 301 42 62
Program
1. GLEDALIŠKI PROJEKT »BOJ ZA MEJO – PREŽIHOVE SANJE«
a. Vsebinski opis
Prežihov Voranc, pravzaprav Lovro Kuhar, roj. 10. 8. 1893 v Kotljah pri Ravnah, umrl 18. 2. 1950 v Mariboru, je bil eden najpomembnejših slovenskih pripovednikov 20. stoletja.
Njegove prve črtice so izšle leta 1909 v celovškem slovenskem listu Mir in v praški reviji Domači prijatelj, avtorja pa so slavili kot mladega Gorkega. Od vsega začetka je pisal predvsem o svoji ožji slovenski domovini in poznejši slovensko-koroški obmejni krajini. Njegovi junaki so mali kmetje, dninarji, dekle in otroci. Njegovo zanimanje velja socialnim razmeram in zgodovinskim spremembam mejne krajine po prvi svetovni vojni in v času plebiscita.
Gledališki projekt „Prežihove sanje“ postavlja na oder like Prežihovega Voranca, ki se pogosto borijo za svojo eksistenco in ki morajo svoje življenje in svoje želje iztrgati težavnim razmeram in revni pokrajini. Kalejdoskop poražencev in obstrancev, ki se borijo za živetje in preživetje. Ne nazadnje izraziti liki žensk in otrok naredijo iz Prežihove literature presunljiv dokument socialnih razmer, in njegovi opisi koroškega plebiscita mečejo neobičajno luč na ta koroški mit, idealiziranega s heroiziranjem in politično instrumentalizcijo.
Tematsko je v središču, primerno vodilni zamisli celotnega projekta, mnogotero pojavljanje meje v črticah in pripovedih Prežihovega Voranca. Recimo avtobiografski prikaz ilegalnega prestopa meje, da bi za nekaj ur srečal ženo in otroke, ali doživetja akterjev v „abwehrkampfu“. Medtem ko je dokumentarec na sledi posledicam izginjanja meje na življenje ljudi, pa gledališki komad tematizira drugi konec te zgodbe: nastanek meje leta 1918 in socialne, gospodarske in duševne vplive te meje na življenje ljudi.
Cilj je gledališki špektakel, v katerem naj bi preprosti liki pisatelja imeli osrednjo vlogo. Kalejdoskop malih ljudi, impresivna in ganljiva igra o težavah, bojaznih, skrbeh, pa tudi o željah in upih malih ljudi na podeželju.
Komad je dvojezičen, nemški in slovenski, in bo opremljen z močnimi atmosferskimi sredstvi, z lučjo, glasbo in uprozoritvijo. Vizualna estetika naj spremeni teater v sugestivno doživetje, ki ga bodo uprizorili na prizoriščih zadevnih regij.
Projekt je zasnovan interkulturno, udeleženci prihajajo iz regij Koroška in Slovenija. Medkulturni crossover je tako predmet projekta kot tudi načelo njegove izvedbe. Pri tem se je mogoče opreti na obstoječo mrežo in raznolike izkušnje, ki jih je Slovenska prosvetna zveza zbrala s svojimi številnimi dejavnostmi na gledališkem področju.
2. DOKUMENTARNI FILM »PREHODNIKI MEJA«
a. Vsebinski opis
Meje ni več. Med Avstrijo in Slovenijo je prosta pot. Še nikoli si regiji nista prišli tako blizu. Ideja Evrope se manifestira v dejanskosti. Maloobmejni promet poteka brez ovir. Vedno več ljudi prehaja Karavanke. Gospodarstveniki, advokati, monterji, gradbinci, dnevni migranti, špediterji, planinci, dopustniki, izletniki, nakupovalci, politiki, umetniki, znanstveniki idr.
O teh ljudeh govori film. O ljudeh, ki prehahajo meje: z avtom, s kolesom, peš, s tovornjakom ali z vlakom. Oni so protagonisti, ki pripovedujejo o obmejni regiji v spreminjanju, kjer postajajo politične in ideološke pregrade vedno bolj nepomembne, tudi če kot demoni iz preteklosti še vedno strašijo po marsikateri glavi. Oni so eksemplarični mali junaki vsakdana. Vsaka in vsak od njih prispeva svoj vidik celokupne podobe. Cilj je portret ljudi, ki prebivajo v obmejni regiji.
Protagonist filma je meja, ki je de iure ni več. Vendar meja, kolikor sestoji iz gorskih prelazov, gora ali ravnin, nima čustev, hrepenenj in potreb. Gre torej seveda za ljudi, ki živijo na obeh straneh meje. Oni so dokumentarni protagonisti in protagonistke, ki nam gledalcem omogočijo sodoživljanje tega, kako živijo ob meji in kdaj in zakaj jo prehajajo.
Tema skozi nje postane film. S protagonisti in protagonistkami preučujemo tudi zanimivo in raznoliko naravno pokrajino, ki jo kultivirajo, obdelujejo in spreminjajo ljudje, ki tu živijo.
Prizorišče filma je šest mejnih prehodov s Koroške v Slovenijo oz. iz Slovenije na Koroško:
iz Brnce preko Korenskega sedla v Kranjsko goro oz. obratno
iz Podrožce skozi Karavanški predor na Jesenice oz. obratno
iz Borovelj preko Ljubelja v Tržič oz. obratno
iz Železne Kaple preko Jezerskega ali Pavličevega sedla v Logarsko dolino oz. obratno
iz Pliberka preko Dolgih Brd na Prevalje in Ravne na Koroškem oz. obratno
iz Labota vzdolž Drave v Dravograd oz. obratno.
Vsaki od teh poti se hoče film približati z osebami, ki se vozijo s Koroške v Slovenijo ali iz Slovenije na Koroško. Vsaka vožnja in vsak protagonist omogoča vpogled v nov vidik maloobmejnega prometa. Tema prehajanja meje se tako od primera do primera poglobi in forsira. Na koncu se posamezni vidiki, kakor jih utelešajo protagonisti in njihove vožnje čez mejo, ki je ni več, združijo v celovito sliko življenja na tem območju.
V filmu gre za življenje ob meji z vsemi njegovimi željami in hrepeneneji. Na koncu naj bi gledalec imel občutek, da je spoznal ljudi in preučil pokrajino. Filmska ekipa bo za dobo enega leta prisotna na šestih mejnih prehodih in bo beležila prehajanje med deželama.
Rezultat bo celovečerni dokumentarni film (ca. 90 min) v nemščini in slovenščini. Premiere filma bodo v kinematografih Volkskino v Celovcu, Stadtkino-Center v Beljaku, v kinu v Grenzlandheimu v Pliberku, v kinu Kreativ v Železni Kapli ter v kinematografih v Kranju, na Jesenicah, v Ljubljani in v Mariboru. Nato naj bi se film predstavil na domačem in mednarodnem trgu in sodeloval na festivalih.
3. KULTURNI PROGRAM »BREZMEJNOST«
a. Vsebinski opis
Osrednja točka kulturnega programa je dokumentarni film. Film bo šel na turnejo po vseh občinah in krajih, v katerih je bil posnet oz. ki imajo geografsko ali kako drugače opraviti s temo. V določenem smislu se bo torej film vrnil k ljudem, o katerih pripoveduje.
Filmarji, protagonisti in drugi, ki so udeleženi pri filmu, se z ljudmi na licu mesta spoprimejo s filmom. Namen je sprožiti splošen proces refleksije in diskurza, ki naj bi podprl sobivanje ljudi in tako krepil idejo evropske integracije, v tem primeru zbliževanje in sporazumevanje med „staro“ in „novo“ članico EU. Skupno je načrtovanih 40 projekcij filma z ustreznim okvirnim kulturnim programom, 20 na Koroškem, 20 v Sloveniji.
Predvajanje filma bo spremljal obširen okvirni program z razpravami, predavanji in znanstvenimi, političnimi in kulturnimi prireditvami. Povezujoča tema, ki naj obarva vse posamezne prireditve, je meja. Te teme naj bi se na umetniški način lotili „prehodniki meja“ v umetnosti in kulturi, pri čemer se ta pojem lahko nanaša tako na prehajanje deželnih meja kot na prestopanje in preseganje meja v umetnosti. Povabljeni umetniki naj torej imajo zvezo s projektom, ker presegajo, premoščajo, tematizirajo mejo med Slovenijo in Koroško in/ali ker znotraj svoje stroke dospevajo do meje mogočega, izkusljivega ali upodobljivega.
Prireditve naj neposredno prispevajo k medsebojnemu razumevanju in poglobijo medsebojne odnose. Določene prireditve okvirnega programa povzemajo tudi specifično reagionalno problematiko, tako da bo projekt lahko ustrezno učinkoval na široke kroge prebivalstva.
Posebna pozornost pri kulturnem programu bo namenjena temu, da spravi v stik akterje z obeh strani. Vseeno, ali gre za koncert, za razpravo ali za predavanje, v vsakem primeru naj akterji iz Slovenije in Avstrije delujejo v tandemu in tako prireditvi že načeloma dajo dialoški značaj.
V seštevku bosta kulturni program in film dala pomembno osnovo za refleksijo življenja v tej obmejni regiji. Iz tega naj izhajajo spobude za nadaljnje poglabljanje sosedskih odnosov, za odpravljanje predsodkov in za konkretne vizije glede evropske integracije.
Film bo prišel v ponudbo domače in mednarodne distribucije in bo predstavljen pri kulturnih prireditvah, filmskih festivalih in drugje. Tudi tu bodo posamezne projekcije filma vključene v okvirni kulturni program. V paketu bo projekt torej oblika prezentacije skupne regije Koroška-Slovenija in nosilec reklame zanjo, kar bo sprožilo nadaljnje spodbude za regijo.
a. Vsebinski opis
Prežihov Voranc, pravzaprav Lovro Kuhar, roj. 10. 8. 1893 v Kotljah pri Ravnah, umrl 18. 2. 1950 v Mariboru, je bil eden najpomembnejših slovenskih pripovednikov 20. stoletja.
Njegove prve črtice so izšle leta 1909 v celovškem slovenskem listu Mir in v praški reviji Domači prijatelj, avtorja pa so slavili kot mladega Gorkega. Od vsega začetka je pisal predvsem o svoji ožji slovenski domovini in poznejši slovensko-koroški obmejni krajini. Njegovi junaki so mali kmetje, dninarji, dekle in otroci. Njegovo zanimanje velja socialnim razmeram in zgodovinskim spremembam mejne krajine po prvi svetovni vojni in v času plebiscita.
Gledališki projekt „Prežihove sanje“ postavlja na oder like Prežihovega Voranca, ki se pogosto borijo za svojo eksistenco in ki morajo svoje življenje in svoje želje iztrgati težavnim razmeram in revni pokrajini. Kalejdoskop poražencev in obstrancev, ki se borijo za živetje in preživetje. Ne nazadnje izraziti liki žensk in otrok naredijo iz Prežihove literature presunljiv dokument socialnih razmer, in njegovi opisi koroškega plebiscita mečejo neobičajno luč na ta koroški mit, idealiziranega s heroiziranjem in politično instrumentalizcijo.
Tematsko je v središču, primerno vodilni zamisli celotnega projekta, mnogotero pojavljanje meje v črticah in pripovedih Prežihovega Voranca. Recimo avtobiografski prikaz ilegalnega prestopa meje, da bi za nekaj ur srečal ženo in otroke, ali doživetja akterjev v „abwehrkampfu“. Medtem ko je dokumentarec na sledi posledicam izginjanja meje na življenje ljudi, pa gledališki komad tematizira drugi konec te zgodbe: nastanek meje leta 1918 in socialne, gospodarske in duševne vplive te meje na življenje ljudi.
Cilj je gledališki špektakel, v katerem naj bi preprosti liki pisatelja imeli osrednjo vlogo. Kalejdoskop malih ljudi, impresivna in ganljiva igra o težavah, bojaznih, skrbeh, pa tudi o željah in upih malih ljudi na podeželju.
Komad je dvojezičen, nemški in slovenski, in bo opremljen z močnimi atmosferskimi sredstvi, z lučjo, glasbo in uprozoritvijo. Vizualna estetika naj spremeni teater v sugestivno doživetje, ki ga bodo uprizorili na prizoriščih zadevnih regij.
Projekt je zasnovan interkulturno, udeleženci prihajajo iz regij Koroška in Slovenija. Medkulturni crossover je tako predmet projekta kot tudi načelo njegove izvedbe. Pri tem se je mogoče opreti na obstoječo mrežo in raznolike izkušnje, ki jih je Slovenska prosvetna zveza zbrala s svojimi številnimi dejavnostmi na gledališkem področju.
2. DOKUMENTARNI FILM »PREHODNIKI MEJA«
a. Vsebinski opis
Meje ni več. Med Avstrijo in Slovenijo je prosta pot. Še nikoli si regiji nista prišli tako blizu. Ideja Evrope se manifestira v dejanskosti. Maloobmejni promet poteka brez ovir. Vedno več ljudi prehaja Karavanke. Gospodarstveniki, advokati, monterji, gradbinci, dnevni migranti, špediterji, planinci, dopustniki, izletniki, nakupovalci, politiki, umetniki, znanstveniki idr.
O teh ljudeh govori film. O ljudeh, ki prehahajo meje: z avtom, s kolesom, peš, s tovornjakom ali z vlakom. Oni so protagonisti, ki pripovedujejo o obmejni regiji v spreminjanju, kjer postajajo politične in ideološke pregrade vedno bolj nepomembne, tudi če kot demoni iz preteklosti še vedno strašijo po marsikateri glavi. Oni so eksemplarični mali junaki vsakdana. Vsaka in vsak od njih prispeva svoj vidik celokupne podobe. Cilj je portret ljudi, ki prebivajo v obmejni regiji.
Protagonist filma je meja, ki je de iure ni več. Vendar meja, kolikor sestoji iz gorskih prelazov, gora ali ravnin, nima čustev, hrepenenj in potreb. Gre torej seveda za ljudi, ki živijo na obeh straneh meje. Oni so dokumentarni protagonisti in protagonistke, ki nam gledalcem omogočijo sodoživljanje tega, kako živijo ob meji in kdaj in zakaj jo prehajajo.
Tema skozi nje postane film. S protagonisti in protagonistkami preučujemo tudi zanimivo in raznoliko naravno pokrajino, ki jo kultivirajo, obdelujejo in spreminjajo ljudje, ki tu živijo.
Prizorišče filma je šest mejnih prehodov s Koroške v Slovenijo oz. iz Slovenije na Koroško:
iz Brnce preko Korenskega sedla v Kranjsko goro oz. obratno
iz Podrožce skozi Karavanški predor na Jesenice oz. obratno
iz Borovelj preko Ljubelja v Tržič oz. obratno
iz Železne Kaple preko Jezerskega ali Pavličevega sedla v Logarsko dolino oz. obratno
iz Pliberka preko Dolgih Brd na Prevalje in Ravne na Koroškem oz. obratno
iz Labota vzdolž Drave v Dravograd oz. obratno.
Vsaki od teh poti se hoče film približati z osebami, ki se vozijo s Koroške v Slovenijo ali iz Slovenije na Koroško. Vsaka vožnja in vsak protagonist omogoča vpogled v nov vidik maloobmejnega prometa. Tema prehajanja meje se tako od primera do primera poglobi in forsira. Na koncu se posamezni vidiki, kakor jih utelešajo protagonisti in njihove vožnje čez mejo, ki je ni več, združijo v celovito sliko življenja na tem območju.
V filmu gre za življenje ob meji z vsemi njegovimi željami in hrepeneneji. Na koncu naj bi gledalec imel občutek, da je spoznal ljudi in preučil pokrajino. Filmska ekipa bo za dobo enega leta prisotna na šestih mejnih prehodih in bo beležila prehajanje med deželama.
Rezultat bo celovečerni dokumentarni film (ca. 90 min) v nemščini in slovenščini. Premiere filma bodo v kinematografih Volkskino v Celovcu, Stadtkino-Center v Beljaku, v kinu v Grenzlandheimu v Pliberku, v kinu Kreativ v Železni Kapli ter v kinematografih v Kranju, na Jesenicah, v Ljubljani in v Mariboru. Nato naj bi se film predstavil na domačem in mednarodnem trgu in sodeloval na festivalih.
3. KULTURNI PROGRAM »BREZMEJNOST«
a. Vsebinski opis
Osrednja točka kulturnega programa je dokumentarni film. Film bo šel na turnejo po vseh občinah in krajih, v katerih je bil posnet oz. ki imajo geografsko ali kako drugače opraviti s temo. V določenem smislu se bo torej film vrnil k ljudem, o katerih pripoveduje.
Filmarji, protagonisti in drugi, ki so udeleženi pri filmu, se z ljudmi na licu mesta spoprimejo s filmom. Namen je sprožiti splošen proces refleksije in diskurza, ki naj bi podprl sobivanje ljudi in tako krepil idejo evropske integracije, v tem primeru zbliževanje in sporazumevanje med „staro“ in „novo“ članico EU. Skupno je načrtovanih 40 projekcij filma z ustreznim okvirnim kulturnim programom, 20 na Koroškem, 20 v Sloveniji.
Predvajanje filma bo spremljal obširen okvirni program z razpravami, predavanji in znanstvenimi, političnimi in kulturnimi prireditvami. Povezujoča tema, ki naj obarva vse posamezne prireditve, je meja. Te teme naj bi se na umetniški način lotili „prehodniki meja“ v umetnosti in kulturi, pri čemer se ta pojem lahko nanaša tako na prehajanje deželnih meja kot na prestopanje in preseganje meja v umetnosti. Povabljeni umetniki naj torej imajo zvezo s projektom, ker presegajo, premoščajo, tematizirajo mejo med Slovenijo in Koroško in/ali ker znotraj svoje stroke dospevajo do meje mogočega, izkusljivega ali upodobljivega.
Prireditve naj neposredno prispevajo k medsebojnemu razumevanju in poglobijo medsebojne odnose. Določene prireditve okvirnega programa povzemajo tudi specifično reagionalno problematiko, tako da bo projekt lahko ustrezno učinkoval na široke kroge prebivalstva.
Posebna pozornost pri kulturnem programu bo namenjena temu, da spravi v stik akterje z obeh strani. Vseeno, ali gre za koncert, za razpravo ali za predavanje, v vsakem primeru naj akterji iz Slovenije in Avstrije delujejo v tandemu in tako prireditvi že načeloma dajo dialoški značaj.
V seštevku bosta kulturni program in film dala pomembno osnovo za refleksijo življenja v tej obmejni regiji. Iz tega naj izhajajo spobude za nadaljnje poglabljanje sosedskih odnosov, za odpravljanje predsodkov in za konkretne vizije glede evropske integracije.
Film bo prišel v ponudbo domače in mednarodne distribucije in bo predstavljen pri kulturnih prireditvah, filmskih festivalih in drugje. Tudi tu bodo posamezne projekcije filma vključene v okvirni kulturni program. V paketu bo projekt torej oblika prezentacije skupne regije Koroška-Slovenija in nosilec reklame zanjo, kar bo sprožilo nadaljnje spodbude za regijo.
Recenzije
Mediji:
Kleine_Zeitung_11_2_2010.pdf
Novice_12_2_2010.pdf
Nedelja_7_3_2010.pdf
Kleine_Zeitung_7_3_2010.pdf
Kronen_Zeitung_10_3_2010.pdf
Kleine_Zeitung_11_2_2010.pdf
Novice_12_2_2010.pdf
Nedelja_7_3_2010.pdf
Kleine_Zeitung_7_3_2010.pdf
Kronen_Zeitung_10_3_2010.pdf
Kontakt
Impressum slo.at, A-9020 Klagenfurt/Celovec, Tarviser Straße 16, Tel.: +43 (0)463-51 43 00 E-Mail: office@slo.at | concept&design by i:lab 