Koroški heimatdienst in podobne skupine, ki jih ni mogoče prištevati ravno kulturnim, zahtevajo finančno "enakopravnost" t. i. "nemških" kulturnih društev na dvojezičnem ozemlju. Kako to?

Slovensko kulturno delo - in to velja tudi za kulturno delo večine drugih jezikovnih manjšin v Avstriji - nima javnega, od družbe vzdrževaneja okolja oz. jezikovno-kulturne infrastrukture, temveč se mora poleg svojemu prvenstvenemu namenu - kulturni produkciji - posvetiti obenem razvijanju jezika tako akterjev kakor tudi publike, si mora torej samo - kolikor je pač mogoče - z vrsto aktivnosti ustvarjati ta "javni prostor". Velik del sredstev in kulturne infrastrukture je namenjem prav temu. Delovnih pogojev slovenskega kulturnega ustvarjanja torej ni mogoče enačiti s tistimi, ki računajo z nemško govorečimi akterji in publiko. Zato govorimo tudi o pospeševanju manjšine.

Zakaj eksistirata dve kulturni organizaciji na Koroškem?

V glavnem iz zgodovinskih razlogov. Takoj po koncu druge svetovne vojne se je od do tedaj enotne Slovenske prosvetne zveze iz ideoloških razlogov odcepila Krščanska kulturna zveza. Danes organizaciji ne konkurirata, temveč se dopolnjujeta.

V čem se kulturni organizaciji koroških Slovencev razlikujeta ena od druge?

V izbiranju težišč in globalnih usmeritvah. SPZ se je v zadnjih letih razvila čedalje bolj v smer politično in svetovno nazorsko neodvisne kulturne organizacije, ki jo odlikuje liberalna odprtost. V SPZ sodelujeo kulturniki in kulturnice iz levega spektra prav tako kot iz katoliške tradicije. Zato si SPZ - kot organizacija, ki združuje in povezuje različna kulturna področja - prizadeva za neodvisnost od političnih strank in narodno-političnih organizacij.