Kako se časi hitro spremenijo. Še pred nekaj meseci je bil NSKS pred samorazpustom, ob tem, da so tak korak podprli celo predsednik slovenske države in sedem slovenskih evroposlancev, vmes ima NSKS novo vodstvo z dr. Inzkom na čelu in o samorazpustu ni več govora. Prej je NSKS obsojal konsenzno skupino, Inzko je zavzel do nje dokaj strpno in konstruktivno stališče. Prej je bivše vodstvo NSKS zahtevalo ultimativno "skupno zastopstvo", zdaj to vprašanje ni prioritarno.

Kakorkoli že, časi se pač hitro spremenijo. Zdaj so v ospredju nove možnosti in potreba po usklajenem nastopanju. Vprašanje govornika ob 10. oktobru smo hitro rešili. Govoril bo dr. Inzko, ki lahko kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni vnese v koroške razprave nove vidike sožitja, premaganja zgodovinskih travm itd.

V ospredju je zdaj tudi reforma zakona o narodnostnih skupinah, ki poteka v treh delovnih skupinah in naj bi prinesla modernizacijo manjšinskega varstva v Avstriji. Še veljavna zakonodaja še preveč diši po "Blut und Boden" mistiki in poleg tega v enem centralnem segmentu ne ustreza realnostim: število ljudi, ki se želijo naučiti slovenskega jezika se z dneva v dan veča in to neglede na to ali so zdaj pripadniki manjšine ali ne. Poleg tega je realnost prinesla na dan nova vprašanja, ki npr. ob podpisu ADP še niso bila aktualna (otroško varstvo, glasbena šola itd.).

Seveda v ozadju potekajo tudi razgovori o razrešitvi vprašanja dvojezične topografije in upati je, da bo to vprašanje rečeno čim prej.

Skratka imamo zanimive izzive: na eni strani se svet povezuje, večjezičnost je danes samoumevna, celo najhujši brambovci jo propagirajo (seveda pri nas v variantah brez slovenščine), na drugi strani pa gre za razvitje medkulturne kompetence, ki pa je vezana na dvo- in večjezičnost v regiji, v kateri živimo. Gospodarsko sodelovanje poteka seveda v angleškem jeziku, kljub temu pa so za uspešno gospodarsko sodelovanje potrebne medkulturne sposobnosti, ki se ne dajo zreducirati na znanje kakega jezika. Gre za veliko več, namreč za sposbnost se vživeti v mentaliteto in v "globinske kulture" svojega vis-a-vis. Seveda je potrebno tudi znanje jezika soseda in poleg tega pa tudi radovednost in odprtost za soseda.