SEMINAR FUEN - SKUPINE SLOVANSKIH MANJŠIN

Od 04. do 07. junija 2026 je potekal seminar delovne skupine slovanskih manjšin AGSM, ki je del Evropskega manjšinskega združenja FUEN. Udeležilo se ga je skoraj 50 delegatov manjšinskih organizacij iz raznih držav, kjer te manjšine živijo, med njimi tudi predstavniki ZSO, SKS in NSKS. Srečanje služi medsebojnemu spoznavanju, utrdi naj vezi teh manjšin in nudi manjšinam ustrezno moralno in politično podporo. Organizator tega srečanja v Tirani je bila poleg AGSM (Matic Grmovšek) makedonska manjšinska organizacija »ILINDEN« v Albaniji.

Predavatelj iz vrst Makedoncev v Albaniji je opozoril na nezadovoljivo stanje te manjšine v Albaniji, ki je sicer po zakonu priznana, ne uživa pa nobene podpore niti posebnih pravic. Predavatelj je opozoril na dvoje, namreč da imajo Albanci v Republiki Severna Makedonija vse pravice, Albanija pa svojim Makedoncem ne priznava nobenih posebnih pravic. Sicer je neko  majhno upanje, da bodo Makedonci v Albaniji v fazi pristopnih pogajanj Albanije k EU morda lahko še kaj dosegli, vendar je predavatelj izrazil svoje razočaranje, da so partnerji Evropske unije glede razširitev samo posamezne države, manjšin pa EU ne upošteva.

Zastopnik ruske manjšine iz Estonije je potožil, da jim je Estonija v zadnjem času zaprla vse šole in da so se zamanj pritoževali pri institucijah EU in pri Evropski komisiji oz. Evropskemu sodišču za človekove pravice. Spričo napetosti med Rusijo in Estonijo se tamkaj živeči Rusi bojijo, da bodo prišli pod kolesa in da so bile obljube EU glede manjšinskih pravic in pravne države za njih le prazne besede. V obeh primerih upam, da ne bo tako ostalo.

Predstavnik manjšine Rusinov iz Ukrajine nam je povedal, da Rusini v Ukrajini sploh niso priznani, da pa zdaj spričo vojne v Ukrajini tega vprašanja nočejo preveč poudarjati in da tudi njihovi fantje umirajo za Ukrajino. Svojčas so imeli še nekaj šol po zaslugi rusinskih emigrantov iz sveta, zdaj pa jih nimajo več. Čakajo na boljše čase.

Slovanske manjšine iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške in Češke ter Madžarske so v primerjavi s temi tremi manjšinami pravno gledano v precej boljši situaciji, pri vseh pa asimilacija močno deluje, razlogi zato so ponekod podobni, niso pa povsem enaki. Seveda smo poročali predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev nekaj tudi o sebi, o dosežkih in problemih (kultura, šolstvo, dvojezično sodstvo, Peršman itd.), kot so to storili tudi drugi predstavniki.

Poleg vselej zanimive jezikovne primerjave slovanskih jezikov v Evropi smo po tej poti pridobili tudi neko boljšo sliko o stanju manjšinskih pravic, predvsem pa tudi o težavah in uspehih Slovanskih manjšin v Europi. To naj pripomore tudi k večji medsebojni solidarnosti. Slovanske manjšine se bodo mislim da vselej zalagale tudi za mir med državami, v katerih stanujejo. Zato naj velja naša solidarnost tem manjšinam in vsem ljudem, ki v teh državah živijo. Načelo solidarnosti in mirnega sožitja lahko uresničujemo tudi s kritično razpravo glede politike posameznih držav, v ospredju pa naj bo razumevanje in solidarnost med manjšinami v Evropi nasploh. To lahko pomaga tudi pri iskanju mirnih rešitev v primeru večjih konfliktov med temi državami.

Dr. Franci Serajnik